Tek na Stol in Vrtačo

V zadnjem času usmerjam vso svojo tekaško energijo v priprave na gorski tek na Grintovec. V Bavšici sem 12 dni treniral po cesti z bogimi 200 metri višinske razlike. Za tem sem bil 4 dni na morju in se predvsem utrjeval s plavanjem. Plaval sem po uro dvakrat ali trikrat vsak dan … Načrtno nisem plaval kravla, ampak hrbtno, da sem se poganjal predvsem z nogami. Tu sem tudi pretekel polmaraton za trening. Super treningi. Ampak zgolj s to napako, da vsi preveč po ravnini in pri nizki nadmorski višini. Na Grintovcu pa je 15% manj kisika, kot na morski gladini. Pri hoji se to skorajda ne pozna. Pri teku pa se lahko zelo. Rad bi tekel na Triglav, a je a trenutno preveč oblegan, da bi se nanj varno dalo teči. Zato izberem za višinske priprave kralja Karavank – Stola. Cilj je teči nanj pod dvema urama z Završnice.

Priprave na morju

Ob sedmih se zaženem štartam izpred pregradnega jezera v Završnici. Prijetno hladno je še in se da kar dobro teči. Trudim se da ne “predobro”, ker vem da je do vrha še vsaj 1,5 km višinske razlike. Pretirano trmast pa tudi nisem. Tik pod Valvasorjevim domom je dovolj strmo da se da s hojo hitreje in varčnejše pridobivati višinsko razliko. Tečem s povprečno hitrostjo nad 1060 m premagane višine / h.

Izhodišče- akumulacijsko jezero v Završnici

Tek pa se šele začne. Ker vem da bo naporno, se odločim da bom poslušal glasbo, kot na navadnih ravninskih tekih. Ta me res bodri in motivira. Bolj kot je bil komad poskočen, tem bolj sem bil tudi jaz. Palic pa tudi ne uporabljam, ker so na tekmi na Grintovec prepovedane. Kot eno redkih reči, poleg litra vode, jih tovorim za spust v nahrbtniku. Z dobrima dvema kilogramom, vred s Camelbakom, sem tekel z najlažjim nahrbtnikom do sedaj. Pri tako naporni aktivnosti, kot je gorski tek hitro pridemo do meje kjer nas preveč opreme prej ovira, kot nam koristi. Sam moram reči da danes ne bi mogel bolje zadeti. Čisto vse kar sem vzel seboj sem zares rabil (razen prve pomoči – hvala bogu!). Na tej turi sem tudi preizkusil svojo novo pridobitev – gorske copate Inov-8 Mudroc 280. S težo zgolj 280 gramov sem komajda vedel, da imam kaj na nogah. Ogromna razlika nasproti več kot trikrat težjim čevljem Alpina Anapurna, ki jih tudi uporabljam. Kljub teži imajo boljši podplat od “zimskih gojzarjev”. Današnja tura ne bi mogla biti boljši test zanje. Sicer bom dokončno oceno lahko podal šele po mesecu ali več uporabe. Toda danes so se izkazali. Stabilne in sigurne so bile na melišču pod stolom, dajale dober oprijem na travnati strmini Vrtače ter bile še vedno dovolj prožne da se je dalo z njimi teči eno uro po makedamu skozi Završnico …. Njihova slabost je le ta da nimajo Gore-TeX membrane in so premočili.

Gorsko-tekaški copati Inov-8 Mudroc 280

Po strmi Žirovniški poti pritečem in malo prihodim do Prižnice ravno v eni uri. Zgoden štart je pomenil samotno pot, ki bi jo bil navadno vesel. Tokrat pa mi je prehitevanje počasnih planincev vlivalo motivacijo. Tako zgoden sem še da še Mali Stol ni izstopil iz sence. Pri Prešernovi koči sem v uri in pol, kar je mnogo hitreje od plana. Brez ustavljanja odtečem še na vrh Stola. Potegnil sem zato, ker nisem čutil utrujenosti in sem mislil da se danes tu večji del mojega treninga konča. Idealno vreme, brez oblačka, z odlično transparenco in razgledi bi bili futer za moj fotoaparat, če bi ga imel s sabo …

9 je šele ura in škoda se mi zdi že zdaj vrniti v dolino. V nogah pa imam šele 1600 m višinske razlike. Mahnem jo po melišču proti celovško koči. Z gojzarji bi tu dol kar tekel. Z nizkimi copati pa se bojim zvina gležnja. Sicer pa primejo tako kot je treba. Potem se spet premislim in namenim po spodnji poti proti Domu pri izviru Završnice. Ta pot je skorajda idealna za gorski tek. Blago se spušča in omogoča res prijetno in sproščeno tekanje. Vrtača kar naenkrat postane preblizu da bi si ji mogel upreti. Na sedlu Šija zavijem navzgor na Zgornjo prečnico proti Stolu . S tem sem pravzaprav zastonj hodil po spodnji poti. Ampak ni panike. Nisem veliko izgubil. Mogoče 10 minut. Vendar se mi ne da na Vrtačo vzpenjati po markirani avtocesti. Usekam jo kar naravnost navzgor po strmih travnikih in grapah. Teči seveda ne morem več. Še plezati je treba tu in tam kaj malega. Napor pa se mi poplača s tem da opazim bogato alpsko cvetje – planiko – alpski ter clusijev svišč. Gotovo bi se dalo prepoznati še kaj drugega, če bi temu namenil več časa. Nimam več pretirane volje za nepotrebno izgubljanje energije, ker sem spil že kar dobršen del svoje zaloge tekočine. Če ne bi vedel, da je na poti v dolini piten izvir Završnice, bi gotovo tu obrnil. Ostane mi še slabih 10 požirkov do dve ure oddaljene vode. Ni krize, ampak z vodo moram varčevati. S Stola sem na Vrtači v uri in pol. Bil bi lahko še bistveno hitrejši, če ne bi zgubil 15 minut časa s telefonskim javljanjem svojih sprememb smeri teka in če bi se bolj držal poti. Ampak cilj je bil že dosežen- tek na Stol. To je zgolj dodatek za dušo. Sestopim pa le po markirani poti prek Šije do doma pri izviru Završnice. Za vsak slučaj si natočim kar liter dobre gorske studenčnice. Za tem pa opravim še 7-8 km dolg tek skozi dolino Završnice do akumulacijskega jezera kjer me čaka avto.